Potencial posamičnih OVE kot energentov

Obnovljiva energije bo v prihodnje morala biti močneje zastopana, saj so fosilni viri količinsko omejeni, v ozračju pa ni več prostora za nove izpuste, ki nastajajo s kurjenjem fosilnih virov.

Obnovljivi viri energije (OVE) so, v primerjavi s fosilnimi viri, okoljsko manj sporni, nimajo (oz.imajo minimalen) vpliva na kakovost življenjskega okolja, gorivo je obnovljivo in lokalno, ne povzroča odpadkov in je ob vzpostavitvi t.i. pametnih omrežij varno z vidika energetske oskrbe.

Vpeljava OVE odpira tudi nova, zelena delovna mesta, njihova lokalnost pa je pomembna tudi z vidika izboljšanja družbenih in gospodarskih razmer. Iz prave mešanice različnih OVE lahko zanesljivo in učinkovito pridobivamo čisto energijo.

Biomasa

Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije znaša potencial lesne biomase, ki skupaj z drugimi sestavinami trdne biomase predstavlja kar 60 odstotkov vseh najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji, okoli 2 milijona kubičnih metrov. Pri tej številki je potrebno prišteti še ostanke lesne industrije, ki jih je po ocenah med 500 in 600 tisoč ton na leto in so v energetske namene večinoma že izkoriščeni. [1]

Zaradi velike gozdne pokritosti Slovenije se redno dviguje število občin, ki mesta, ali vsaj večja naselja znotraj mest, ogrevajo s toploto, ustvarjeno iz sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Zgledni primeri, ki so že pred leti pričeli z uporabo sistemov daljinskega ogrevanja, so Zagorje ob Savi, Ribnica, Kočevje, in številne druge občine. V letu 2013 je bilo že več kot 40 daljinskih ogrevanj, z močjo od 85 kW do 152 MW in s skupno močjo 235MW. Letna proizvedena toplota je bila v letu 2013 121 GWh in 31 GWe elektrike.

Velik potencial predstavljajo tudi individualna kurišča oz. individualne hiše, kjer sta še vedno, sploh zaradi velikega dela podeželja v Sloveniji, les in lesna biomasa najpogostejša energenta za ogrevanje. Tu obstaja velik potencial za izboljšanje peči in kotlov, ki jih imajo gospodinjstva trenutno v uporabi, saj gre v mnogih primerih  za nevarčne in emisijsko potrošne peči (sploh v zgoščenih naseljih).

Bioplin

Izkoriščanje bioplina je danes še vedno relativno nov pojav in s skorajda zanemarljivim vplivom na skupno energetsko bilanco. Navkljub temu pa je potencial za izgradnjo velikih bioplinarn praktično že izkoriščen, neizkoriščen potencial pa predstavljajo majhne živinorejske in poljedelske kmetije ter podjetja. Po podatkih Javne agencije RS za energijo je junija 2012 v Sloveniji obratovalo 15 bioplinarn s skupno nazivno močjo 19,2 MW.[2]

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je na podlagi opravljene analize na področju bioplina ugotovila, da je v Sloveniji dovolj potenciala, da bi z biomaso lahko postavili za minimalno 86MW bioplinskih elektrarn, po najbolj optimističnih napovedih pa celo za 147 MW in pri tem še ne posegali bistveno v pridelavo hrane. S proizvedeno električno energijo bi na ta način lahko oskrbovali več kot 300 tisoč gospodinjstev.

Sonce

V Sloveniji skozi vse leto obstaja 1000-1400 kWh na kvadratni meter osončene površine, tri četrtine jo je v mesecih od aprila do oktobra.  Leta 2013 je bilo število vseh sončnih elektrarn v Sloveniji 3293, na dan 1.12. 2014 je bilo kumulativne skupne moči vseh sončnih elektrarn 256,7 MW. Napoved, s katero naj bi dosegli načrte Direktive 20 20 do leta 2020 (pri 10-15% letni rasti) pa so do konca leta 2016 kumulativna skupna moč 384 MW in leta 2020 622 MW.

Za potencial, ki ga predstavlja sončno obsevanje, si lahko ogledate karte sončnega obsevanja (http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/klimatoloske_karte.html/ http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/ ).

Veter

Oktobra 2012 smo v Sloveniji dobili prvo vetrno elektrarno. Postavljena je v Dolenji vasi pri Senožečah. Visoka je 97 metrov, rotor, čigar premer je 71 metrov,  pa ima tri 34-metrske lopatice. Vetrnica ima inštalirano moč 2300 kW, obratovalna moč pa je odvisna od hitrosti vetra. Proizvedla naj bi 4,5 milijona kWh električne energije letno – toliko energije v enem letu porabi približno 1000 gospodinjstev.

Za izgradnjo vetrnih elektrarn je sicer v Sloveniji primernih sedem lokacij na Primorskem, mednjimi Avče, Porezen, Novokranjski vrhi, Hrpelje-Slope, Senožeška brda – Vremščica – Čebulovica – Selivec, Grgar- Trnovo in Banjščice – Lokavec.

Vetrni potencial Slovenije je bolje prikazan na vetrni karti na naslednji tej povezavi.

Vodna energija

Po podatkih Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) iz leta 2010 je hidroenergetski potencial v Sloveniji ocenjen na 19.400 GWh na leto, tehnični za polovico manj, ekonomsko izvedljivo pa je 6.370 GWh na leto. Trenutno izkoriščamo 4.130 GWh (od 9.100 GWh) ali le približno 45% vsega tehnično razpoložljivega potenciala.[3]

Energetski potencial rek:

–       Soča: 1442 GWh/leto

–       Sava: 2794 GWh/leto

–       Drava: 2896 GWh/leto

–       Mura: 690 GWh/leto

–       ostale reke: 1323 GWh/leto

Karakteristike vodotokov v Sloveniji se, gledano s hidrološkega vidika, dopolnjujejo in omogočajo dobro energetsko izrabo skozi vse leto. Po podatkih iz leta 2010 imamo v Sloveniji tudi preko 399 malih HE v javni in zasebni lasti, katerih skupna moč znaša približno 90 MW, z letno proizvodnjo cca 290 GWh. Delež malih HE je v povprečni letni proizvodnji električne energije iz HE manjši od 10%. Pri malih HE je možnega potenciala še za 180 MW, z ocenjeno letno proizvodnjo 500 GWh.

Geotermalna energija

Geotermalno raziskana in bogata območja v Sloveniji so Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje Zahodne Slovenije.

Večje izkoriščanje, s tem tudi večji potencial, geotermalne energije temelji na odkrivanju novih perspektivnih lokacij, vlaganju v infrastrukturo na obstoječih eksploatacijskih vrtinah (Janežovci, Metlika) ter preureditvi neaktivnih naftnih in plinskih vrtin za prido­bivanje termalne vode (severovzhodna Slovenija). Obstoječi uporabniki se morajo posvetiti povečanju učinkovitosti izrabe termalne vode, kar vključuje večji izkoristek razpoložljivega temperaturnega razpona termalne vode, učinkovitejše reševanje tehnoloških težav, vzpostavitev operativnega monitoringa gladine, temperature, kemijske sestave in odvzete količine podzemne vode ter zagotavljanje neizčrpnosti vira z zmanjšanjem odvzete količine termalne vode in vzpostavitvijo vračanja izrabljene termalne vode v vodonosnik. S tem se bo ekološka sprejemljivost, ter posledično ekonomska, energetskega vira še povečala.

Geotermalna karta Slovenije se nahaja na priloženi spletni strani http://www.geo-zs.si/UserFiles/File/geoterm_karta.jpg.

google_plustwitterfacebook

 

[1] http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/gozdovi_SLO/Karte/Gozdnatost_KO.jpg

[2] http://www.biogasin.org/files/pdf/slovenija/2nd%20CB%20trainn_admin%20bodies/BiogasIN%20_2nd%20CB.-admin_24.10.2012ppt.pdf

[3] http://www.hse.si/si/files/default/ostale-datoteke/hse-in-ove-v-sloveniji-marec-2011.pdf