Vpliv na okolje

Prednost pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije je, da so praktično neizčrpni in ne povzročajo težav z odpadki ali izpusti ogljikovega dioksida v ozračje, še posebej v primerjavi s fosilnimi gorivi. Njihova splošna pomanjkljivost (izjema je vodna energija) pa je razpršenost. Za njihovo izkoriščanje potrebujemo namreč velike količine dragih naprav (na primer velike površine potrebne za sončne celice, veliko število velikih vetrnic za učinkovito vetrno farmo, itd.). Te naprave že same s svojo prisotnostjo pomenijo določeno obremenitev (spremembo) naravnega okolja, kot tudi samo pridobivanje materialov za njihovo gradnjo obremenjuje okolje. Primer izkoriščanja vodne energije v hidroelektrarnah je razmeroma enostavno, a že njihova gradnja povzroči znatne spremembe naravnega okolja (potopitev dolin in naravnih življenjskih okolij, sprememba naravnih režimov pretoka vode, nevarnost porušitev jezov itd.). [1]

Biomasa

Toplogredni plini, ki nastajajo s sežigom ali gnitjem lesne biomase, so del naravnega kroženja ogljika v atmosferi in so v ravnovesju s sposobnostmi gozda, ki preko fotosinteze ogljikov dioksid razgradi v kisik in ogljik.[2]

Z uporabo lesne biomase za pridobivanje energije pripomoremo tudi k nujnemu čiščenju gozdov.

Potrebno pa je poudariti, da pri kurjenju lesa nastajajo tudi emisije NOx ter predvsem delcev PM10 in PM2,5 v bistveno večjih količinah kot pri npr. zemeljskem plinu, zato je uporaba na območjih, ki so degradirana zaradi onesnaženja z PM10, odsvetovana. [3]

Bioplin

Med pomembnejšimi vplivi izrabe bioplina oziroma obratovanja bioplinarne je zmanjšanje onesnaženja zemlje in talne vode. Odpadna voda, ki nastane v bioplarni, ima veliko bolj konstantno sestavo kot odpadna voda z odlagališč gnoja.

Neprijetne vonjave nastajajo v času transporta surovin in v okolici bioplinarne v času obratovanja, zato je smiselno zagotoviti zadostno oddaljenost bioplinarne od naselij.

Vir:

http://mladiraziskovalci.scv.si/admin/file/oddane_naloge/1145_378730_9_pridobivanje-in.pdf

Sonce

Proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna. Samo izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja / je neoporečno za okolje. Tudi sam proces pretvorbe svetlobe v električno energijo je čist in zanesljiv, proizvodnja in poraba pa sta na istem mestu.

Navkljub temu da je sončna energija in pretvorba le-te v toploto ali električno energijo čista, pa je pri razgradnji sončne elektrarne (kolektorjih, modulov, celicah, itd.) potrebno upoštevati zgorevanje folij in kemična obdelava površine celic, pri čemur nastajajo strupeni plini in odpadna voda, ki jih je prav tako nujno čistiti.

Veter

Vetrna elektrarna je okolju prijazna, saj ga ne onesnažuje. Izkorišča le naravno energijo iz okolja, sam proces pretvorbe vetra v električno energijo je čist in zanesljiv.

Ima pa tudi določene pomanjkljivosti, saj potrebuje veliko prostora, proizvaja hrup in kvari vizualni izgled, nevarna je za leteče živali in za menjalnik potrebuje veliko sintetičnega olja

Vodna energija

Mala hidroelektrarna je okolju prijazna, saj ga ne onesnažuje, izkorišča le naravno energijo iz okolja, njen proces pretvorbe vode v električno energijo je čist, zanesljiv in testiran.

Ima pa tudi določene pomanjkljivosti oz. negativne vplive na okolje, med katerimi lahko naštejemo znižanje gladine in pretoka vode v strugi, znižanje nivoja podtalnice, akumulacija mulja in proda, povečanje temperaturnih ekstremov in odpadnih vod v vodotoku, vpliv na obrežje, favno in floro ter zaprta pot ribam.

Geotermalna energija

Čeprav je splošen učinek pozitiven, ima izkoriščanje geotermalne energije tudi določene škodljive vplive na okolje, kot je na primer usedanje tal, ki nastane pri praznjenju vodonosnikov. Posedanje tal lahko preprečimo z reinjektiranjem. Naslednji negativen učinek je onesnaževanje voda (toplotno onesnaževanje površinskih voda, v katere spuščamo zavrženo geotermalno vodo). Z izlivom izkoriščene termalne vode v reke ali jezera se poveča vsebnost škodljivih snovi (karbonati, sulfati,silikati,kloridi, Hg, Pb, Zn itd.), trdnih snovi (pesek, mulj) in slanost. Pri proizvodnji elektrike, kjer izkoriščamo paro iz geotermalnih nahajališč, lahko pride do onesnaževanja zraka, ker para vsebuje pline. Pline pred uporabo pare izločimo v izločevalnikih. Največji problem predstavlja H2S, ki oksidira žveplov dioksid, ta pa v žvepleno kislino, ki povzroča kisel dež. Emisije škodljivih snovi pa so vseeno manjše kot pri kotlih, v katerih sežigamo fosilna goriva (plin, nafto, premog). Razen onesnaževanja zraka, para iz geotermalnih nahajališč povzroča tudi hrup (pri proste izpustu pare znaša zvočna moč tudi do 120 dB, zato je potrebno vgraditi dušilnike, ki zmanjšajo hrup na 75 do 90 dB).

google_plustwitterfacebook

[1] http://www.icjt.org/faqs/category/vsa/

[2] http://www.focus.si/files/Publikacije/biomasa.pdf

[3] http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6802/