Priložnosti za javne institucije in lokalne skupnosti

Projekti in aktivnosti posamičnih javnih institucij pri rabi obnovljivih virov energije morajo biti v skladu z Lokalnim energetskim konceptom (LEK), ki predstavlja glavni energetski program občin in njenih javnih institucij.

Energetska obnova javnih objektov je možna tudi ob pomanjkanju razpoložljivih sredstev, in sicer z energetskim pogodbeništvom. Gre za sklop storitev z namenom znižanja rabe energije in vode ter zniževanja stroškov za oskrbo z energijo in vodo, ki jo za naročnika izvede podjetje za energetske storitve – ESCO podjetje (Energy Service Company). S pogodbeništvom lahko objekt obnovimo brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, investicijo namreč poplačajo doseženi prihranki pri stroških energije. Gre za v Sloveniji še precej nerazvito obliko energetske sanacije objektov, uvajanje katere pa bo v naslednjih letih s strani države močno podprto, saj je energetsko pogodbeništvo eden ključnih ukrepov v okviru AN-URE 2020 ter OP evropske kohezijske politike 2014-2020.

Biomasa

S spremembo energenta iz na primer ekstra lahkega kurilnega olja (nadalje v tekstu ELKO) na lokalno dobavljeno lesno biomaso (npr. sekance) v javnem objektu, javni investitor kreira pozitivne učinke na lokalno gospodarstvo. Denar namreč z vključitvijo lokalnih dobaviteljev in izvajalcev kroži lokalno, s čimer izboljšuje ekonomsko situacijo.

Bioplin

Lokalne skupnosti (občine, regije) si lahko z izrabo bioplina zagotovijo vsaj delno energetsko samozadostnost. Za pridobivanje bioplina lahko koristimo odpadke prehrambne industrije, klavniške industrije, kmetijskih odpadkov (npr vzreja živine), komunalnih odpadkov ter komunalnih odpadnih voda. Občina mora imeti urejeno zbiranje in odvoz organskih odpadkov do bioplinske naprave, kjer se pridobiva bioplin, iz bioplina pa toplotno in električno energijo (STPE sistemi). Pridobljena energija se lahko uporabi za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov (na primer javni zavodi), za ogrevanje sanitarne vode v javnih zavodih in ostalih objektih ipd. Pridobljeni plin se lahko uporablja tudi za vozni park javnih institucij (pogonsko gorivo v vozilih, ki so prirejena za to vrsto goriva).

Kmetije pa lahko tudi same namestijo bioplinske naprave na svojih kmetijah in za lastne potrebe (samozadostnost), lahko pa se poveže več kmetij ali celotna vas/občina in ima skupno proizvodnjo bioplina.

Proizvedeni bioplin se lahko odda tudi v javno plinsko mrežo (potrebno predhodno očiščenje).

Sonce

Uporaba sprejemnikov sončne energije za proizvodnjo toplote je smiselna predvsem v ustanovah, ki delujejo skozi celo leto oz imajo preko celotnega leta visoko porabo toplote. Takšne javne stavbe so bolnice, domovi starejših, zdravstveni domovi in vrtci. Za šole, ki ne obratujejo/so zaprte skozi poletne mesece (ko je moč sonca / osončenje največje), je smiselnejša uporaba fotovoltaičnih modulov, saj tako višek pridelane električne energije lahko oddajo v električno omrežje.

Del energetske obnove/gradnje objektov javnih institucij in objektov v lokalnih skupnostih lahko predstavlja namestitev sončnih elektrarn na strehah in zemljiščih, kjer je to možno in smotrno. Na strehe javnih objektov se lahko namestijo solarni paneli (moduli), s katerimi se zagotovi delna energetska oskrbovanost objekta. S proizvodnjo lastne zelene energije se zmanjša poraba elektrike iz omrežja (npr. za ogrevanje vode), s čimer se posledično prihrani pri stroških elektrike javnih institucij in lokalne skupnosti. V kolikor pride pri proizvodnji energije do presežkov, pa se lahko le-to odda v električno omrežje (država tu zagotavlja dva načina podpore- zagotovljen zakup ali obratovalna podpora / glej 372. Novega Energetskega zakona[1]). Postavitev sončne elektrarne zahteva večji finančni vložek, a se ta v roku 10 – 15 let povrne.

Priložnost za javne institucije in lokalne skupnosti je tudi v oddaji strehe ali zemljišča za potrebe postavitve sončne elektrarne.

Vir:

http://www.mzi.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/799/7222/

Veter

Del energetske obnove/gradnje objektov javnih institucij in objektov v lokalnih skupnostih lahko predstavlja namestitev malih vetrnih elektrarn na strehah in zemljiščih, kjer je to možno in smotrno. Na strehe javnih objektov ter na javna zemljišča se lahko namestijo vetrne turbine, s katerimi se zagotovi delna energetska oskrbovanost objekta. S proizvodnjo lastne zelene energije se zmanjša poraba elektrike iz omrežja (npr za ogrevanje vode), s čimer se posledično prihrani pri stroških elektrike javnih institucij in lokalne skupnosti. V kombinaciji z sončno elektrarno pa se lahko zagotovi celotne energetska samooskrba objekta. V kolikor pride pri proizvodnji energije do presežkov, pa se lahko le-to odda v električno omrežje (država tu zagotavlja dva načina podpore- zagotovljen zakup ali pa obratovalna podpora / glej 372. Novega Energetskega zakona[2]). Za prihodnja leta je napovedan povečan obseg subvencij in podpore za vetrne elektrarne.

Vir:

http://www.agencija-poti.si/si/clanki/217819/

Voda

Del lokalnega energetskega koncepta občin lahko predstavlja gradnja male HE. Občina se lahko odloči za pridobitev koncesije za proizvodnjo električne energije v mali HE ter njeno postavitev, saj je pri malih HE je možnega potenciala še za 180 MW (z ocenjeno letno proizvodnjo 500 GWh)[3]. Z malo HE lahko proizvaja lastno zeleno energijo, s katero si zagotovi energetsko samozadostnost občine. Proizvedeno energijo oz. njen presežek pa lahko odda tudi v električno omrežje (država tu zagotavlja dva načina podpore – zagotovljen zakup ali pa obratovalna podpora / glej 372. Novega Energetskega zakona).

Geotermalna energija

Javne institucije lahko s postavitvijo geotermalnih toplotnih črpalk uporabijo geotermalno energijo za kombinirane sisteme za ogrevanje in hlajenje objektov, kot tudi za postavitev in investiranje v daljinsko ogrevanje z geotermalno toploto, kar vodi k večji energetski učinkovitosti stavb v javni lasti.

google_plustwitterfacebook

[1] https://zakonodaja.com/zakon/ez-1/372-clen-podpora-za-elektricno-energijo-iz-obnovljivih-virov-in-soproizvodnje-z-visokim-izkoristkom

[2] https://zakonodaja.com/zakon/ez-1/372-clen-podpora-za-elektricno-energijo-iz-obnovljivih-virov-in-soproizvodnje-z-visokim-izkoristkom

[3] http://www.hse.si/si/files/default/ostale-datoteke/hse-in-ove-v-sloveniji-marec-2011.pdf