Potencial lesa  za energetske namene v Sloveniji

Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije znaša potencial lesne biomase, ki skupaj z drugimi sestavinami trdne biomase predstavlja kar 60 odstotkov vseh najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji, okoli 2 milijona kubičnih metrov. Navedena številka se nanaša neposredno le na gozdove, prišteti je treba še ostanke lesne industrije, ki jih je po ocenah med 500 in 600 tisoč ton na leto in so v energetske namene večinoma že izkoriščeni[1]. V Sloveniji imamo 80 občin, ki imajo več kot 50% površin poraslih z gozdom, več kot 60% pokritost z gozdovi ima 49 občin, od tega jih ima 21 več kot 70% gozdov. Gozdovi pokrivajo namreč kar 58,4% Slovenije[2]. Zaradi tega se redno dviguje število občin, ki mesta, ali vsaj večja naselja znotraj mest, ogrevajo s toploto, ustvarjeno iz sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Zgledni primeri, ki so že pred leti pričeli z uporabo sistemov daljinskega ogrevanja, so Zagorje ob Savi, Ribnica, Kočevje, Gornji Grad, Ivančna Gorica, Moravče in številne druge občine. Tu je trend daljinskih ogrevanj v rasti. V letu 2013 je bilo več kot 40 daljinskih ogrevanj, z močjo od 85 kW do 152 MW s skupno močjo 235MW. Letna proizvedena toplota je bila 121 GWh in 31 GWe elektrike. Velik potencial predstavljajo tudi individualna kurišča oz. individualne hiše, kjer sta še vedno, sploh zaradi velikega dela podeželja v Sloveniji, les in lesna biomasa najpogostejša energenta za ogrevanje. Tu obstaja velik potencial za izboljšanje peči in kotlov, ki jih imajo gospodinjstva trenutno v uporabi, saj gre za nevarčne in emisijsko potrošne peči (sploh v zgoščenih naseljih). VIRI:

google_plustwitterfacebook

[1] http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/gozdovi_SLO/Karte/Gozdnatost_KO.jpg [2] http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pdf