Kot investitorja me zanima vzpostavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za manjši zaselek. Kakšni so postopki za tak projekt?

Prvi pogoj za rentabilnost daljinskega sistema je zadostna gostota energije, ki mora biti vsaj 10 kWh/m2 upoštevajoč celotno površino (zgradbe in okolica).

V slučaju zadostne gostote odjemnikov in izkazanega interesa strank, ki bi se priključile na sistem, je smiselno nadaljevanje postopkov.

Proces vzpostavitve daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je dolg, saj gre za gradbeni in okoljski projekt. Predpogoj za odločitev o projektu je izvedba študije izvedljivosti, ki jo potencialni investitor naroči pri usposobljenem izvajalcu.

Začne se z lokalnimi in občinskimi postopki za zagon projekta (način zagotavljanja lokalne javne službe z odlokom; koncesijski akt, ki ga mora sprejeti občinski svet; javni razpis, kateremu sledi koncesijska pogodba).

Izvajalec energetske dejavnosti mora pridobiti licenco za opravljanje energetske dejavnosti, medtem ko mora investitor pridobiti energetsko dovoljenje. Investitor mora vložiti pri občini tudi pobudo za pripravo lokacijskega načrta. Sledijo podpisi pogodb z izdelovalcem prostorskega načrta in projektantom ter potrebni koraki za izdelavo prostorskega in projektnega načrta.

Sledi nujna javna razprava o lokacijskem načrtu ter možne dopolnitve predloga. Nato občinski svet sprejme odlok o lokacijskem načrtu.

Sledijo potrebna soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor mora zagotavljati predinvesticijske zasnove, zagotoviti izdelavo investicijskega programa in vložiti vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

Dobavitelj toplote mora sprejeti Splošne pogoje za dobavo in odjem toplote z distribucijskega omrežja, soglasje lokalne skupnosti na Splošne pogoje, izdelati tarifni sistem za toploto in zanj pridobiti soglasje.

Nato sledi postopek za priključitev na omrežje. Ko je objekt zgrajen, ima investitor osem dni, da vloži vlogo za tehnični pregled. Na dan pregleda mora investitor komisiji predložiti vso potrebno dokumentacijo, še posebej navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta.

Po opravljenem pregledu organ izda uporabno dovoljenje, čemur sledi poskusno obratovanje in med tem prve meritve emisij v okolje.

Po opravljenem poskusnem obratovanju sledi ponoven tehnični pregled, kateremu sledi izdaja uporabnega dovoljenja. Proizvajalec električne energije nato vloži vlogo za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca.

Trenutno ogrevamo hišo na kotel s poleni. Kako lahko optimiziramo proces ogrevanja z energijo?

Na polena največkrat kurijo lastniki hiši, ki imajo lasten vir energenta (gozd). Polena lahko pripravijo sami, najhitreje in cenejše kot pripravljene pelete ali sekance.

Prvi korak k optimizaciji je uporaba novejše tehnološke peči s poleni, ki omogoča čim boljši (vsaj 90%) izkoristek. Novejša peč lahko močno pripomore k optimizaciji (manjši porabi in boljšim izpustom) ter znižanju letnih ogrevalnih stroškov.

Ker je kotle na polena težje regulirati, je smiselna prigradnja hranilnika toplote in ustrezne regulacije.

Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva, pri tem pa se porablja energija. Več kot je vode v lesu, več energije porabimo za njeno izhlapevanje, manj je ostane za naše ogrevanje. Zato je za domačo uporabo priporočeno najmanj dvoletno skladiščenje polen na suhem (lahko odprt prostor, a zaščiten pred dežjem), ki polena posuši. Vsakih 10 % vode v lesu namreč zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %.

Kdaj izbrati biomaso kot energent (kateri pogoji morajo biti izpolnjeni)?

Ko izbiramo med različnimi načini ogrevalnih sistemov, predvsem za individualne hiše, so kotli na lesno biomase in/ali toplotne črpalke ena izmed možnosti.

V zadnjih letih je nagel razvoj kotlov na lesno biomaso skupaj z okoljsko zakonodajo (predvsem o  omejitvi emisij v zrak) pripomogel k večji konkurenčnosti lesne biomase v primerjavi s kurilnim oljem in plinom.

Faktorji, ki ključno vplivajo na izbiro, kot tudi na strošek in s tem na rentabilnost vaše investicije, pa so sledeči:

  • Peč z visokim izkoristkom (po zakonodaji je za gospodinjstva predpisan vsaj 90% izkoristek peči)
  • Možnost držanja zaloge biomase (kletni prostori, prostor za zalogovnik, itd.)
  • Lasten vir energenta (gozd) bistveno pripomore k pocenitvi investicije in energenta
    • Če ni lastnega vira, je potrebno zagotoviti oz. uporabljati kakovost energenta, saj se le-ta lahko kasneje močno pozna pri sami porabi.
  • Možne subvencije za rabo novih kotlov (Eko sklad, državne in občinske subvencije)
  • Lokacija gospodinjstva, ki bi ga ogrevali (na podeželju/izven zgoščenega centra mest je, zaradi emisij predvsem PM10, lažje ogrevati na biomaso).
  • Dobra servisna mreža ponudnikov kotlov in njihova hitra odzivnost.
Če ima lastnik enonadstropne hiše lastni vir energenta (lastnik gozda), kateri so glavni stroški investicije?

Če je lastnik hiše tudi lastnik gozda, torej potencialnega energenta, izbira za peč na lesno biomaso predstavlja smotrno odločitev.

V tem primeru glavni strošek investicije predstavlja nakup peči (na polena, pelete ali sekance). Ker ima lasten vir energenta, je najboljša izbira peč na polena, katere lastnik lahko obdela sam. Pri pečeh na pelete ali sekance je potrebno dati energent v obdelavo ali nabaviti procesor za pripravo kuriva, sekalnik ali hidravlični cepilnik.

Večji strošek lahko predstavlja tudi izdelava zalogovnika, saj je za primer polen potrebno dvoletno skladiščenje (polena se morajo posušiti na pravo vsebnost vlage), za sekance pa je potrebno imeti velik zalogovnik. Edino za pelete ni potrebno dodatno skladiščenje, saj jih lahko sproti dokupujemo v vseh trgovinah.

Občina želi prenoviti svoj sistem daljinskega ogrevanja in optimizirati stroške. Katere investicije so možne / potrebne za prenovo?

Prenova je odvisna od trenutnega sistema in možnosti, ki jih ima občina na voljo za investicije.

Nasvet prenove je podan na dejanski obnovi DOLB-a zaselka večje slovenske občine  (Planina Kranj / 4 300 stanovanjskih enot).

Prenova je vključevala sledeče investicije v sistem DOLB:

  • posodobitev ogrevalnih naprav
  • izgradnja soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE / kogeneracija)
  • optimizacija vročevodnega sistema in toplotnih postaj (hidravlično uravnoteženje, minimaliziranje izgub)
  • zagotovitev energetsko učinkovitih temperaturnih režimov distribucije toplotne energije
  • postavitev centralnega nadzornega sistema

Pogosto je smiselno oddajanje sistema v upravljanje specializiranemu podjetju (koncesija, pogodbeništvo ali zgolj upravljanje).

Energetska obnova javnih objektov je možna tudi ob pomanjkanju razpoložljivih sredstev, in sicer z energetskim pogodbeništvom. Gre za sklop storitev z namenom znižanja rabe energije in vode ter zniževanja stroškov za oskrbo z energijo in vodo, ki jo za naročnika izvede podjetje za energetske storitve – ESCO podjetje (Energy Service Company). S pogodbeništvom lahko objekt obnovimo brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, investicijo namreč poplačajo doseženi prihranki pri stroških energije. Gre za v Sloveniji še precej nerazvito obliko energetske sanacije objektov, uvajanje katere pa bo v naslednjih letih s strani države močno podprto, saj je energetsko pogodbeništvo eden ključnih ukrepov v okviru AN-URE 2020 ter OP evropske kohezijske politike 2014-2020.

Vir: http://www.eltec-petrol.si/daljinska-energetika/

Če v našem mestu obstaja daljinsko ogrevanje na biomaso, kakšni so postopki za priključitev? // Priključitev na lesno biomaso

Prvi predpogoj za priključitev je, da je priključitev tehnično možna, torej da je vročevodno omrežje povezano v bližini vaše hiše/stanovanja in je možen priklop. Stroški izvedbe omrežja so lahko do 200 €/m.

Nadalje mora odjemalec za priključitev na vročevodno omrežje pridobiti soglasje za priključitev. O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča po javnem pooblastilu dobavitelj z odločbo v upravnem postopku.

Odjemalčeve naprave in napeljave morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative ali druge pogoje, s katerimi se zagotavlja njihovo nemoteno delovanje ter varnost.  Odjemalec nima pravice do priključitve, če ni pogojev za priključitev, če bi zaradi priključitve prišlo do večje motnje v oskrbi ali če bi dobavitelju nastali nesorazmerno visoki stroški.

Priključitev na svoje omrežje izvede dobavitelj šele, ko ugotovi, da so odpravljene pomanjkljivosti.

google_plustwitterfacebook