Potencial bioplina za energetske namene 

Prvo bioplinsko napravo za anaerobno digestijo na komunalnih napravah je Slovenija dobila že koncem 80. let 20. stoletja (čistilna naprava Škofja Loka), nekaj let kasneje pa še na zasebni prašičji farmi Ihan (bioplinarna Ihan – Domžale). Navkljub temu je izkoriščanje bioplina še danes relativno nov pojav in s skorajda zanemarljivim vplivom na energetsko bilanco. Po podatkih Javne agencije RS za energijo je junija 2012 v Sloveniji obratovalo 15 bioplinarn s skupno nazivno močjo 19,2 MW[1]. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je na podlagi opravljene analize ugotovila, da je v Sloveniji dovolj potenciala, da bi z biomaso lahko postavili za minimalno 86MW bioplinskih elektrarn, po najbolj optimističnih napovedih pa celo za 147 MW in pri tem še ne posegali bistveno v pridelavo hrane. S proizvedeno električno energijo bi na ta način lahko oskrbovali več kot 300 tisoč gospodinjstev. Potencial bioplina je iz naslednjih virov[2]: – odpadki kuhinj, restavracij in trgovin z živili – odpadki v kmetijstvu (živalski iztrebki, kmetijski zeleni odpadki) – organski odpadki na odlagališčih komunalnih odpadkov –  bio-razgradljivi odpadki na centralnih čistilnih napravah odpadne vode (odplake) – bio-razgradljivi odpadki industrije Za proizvodnjo bioplina imajo največji potencial Pomurska in Podravska regija, najmanjši pa Zasavska, Koroška in Notranjsko-kraška regija. Potencial za izgradnjo velikih bioplinarn je praktično že izkoriščen, neizkoriščen potencial pa ostajajo majhne živinorejske in poljedelske kmetije ter podjetja. Po podatkih Javne agencije RS za energijo je junija 2012 v Sloveniji obratovalo 15 bioplinarn s skupno nazivno močjo 19,2 MW.[3] Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je na podlagi opravljene analize ugotovila, da je v Sloveniji dovolj potenciala, da bi z biomaso lahko postavili za minimalno 86MW bioplinskih elektrarn, po najbolj optimističnih napovedih pa celo za 147 MW in pri tem še ne bi bistveno posegali v pridelavo hrane. S proizvedeno električno energijo bi na ta način lahko oskrbovali več kot 300 tisoč gospodinjstev. google_plustwitterfacebook


[1] http://www.biogasin.org/files/pdf/slovenija/2nd%20CB%20trainn_admin%20bodies/BiogasIN%20_2nd%20CB.-admin_24.10.2012ppt.pdf [2] http://www.big-east.eu/downloads/fr-reports/ANNEX%203-6_WP2_D2.2_Summary%20Report%20Slovenia-Slovenian.pdf [3] http://www.biogasin.org/files/pdf/slovenija/2nd%20CB%20trainn_admin%20bodies/BiogasIN%20_2nd%20CB.-admin_24.10.2012ppt.pdf