Kakšni so postopki za postavitev toplotne črpalke?

Odločimo se, da bi del naših potreb po energiji zadovoljili z vgradnjo toplotne črpalke, natančneje s postavitvijo primarnega kroga toplotne črpalke, ki lahko vključuje:

–     izgradnjo črpalne in ponikalne vrtine za toplotno črpalko tipa voda-voda ali

–     izgradnjo horizontalnega/vertikalnega (geosonda) zemeljskega kolektorja v primeru toplotne črpalke zemlja-voda.

V kolikor želimo koristiti tekoče in jezerske vode, pa se odločimo za odprt (toplotna črpalka tipa voda-voda) ali zaprti sistem (podobno toplotni črpalki zemlja-voda).

Za tip črpalke se odločimo na podlagi velikosti potrebe po ogrevanju/hlajenju ter geoloških in hidroloških lastnosti območja.

Predno se lotimo vgradnje toplotne črpalke moramo preveriti dve stvari:

– ali je na območju, kjer želimo to storiti, gradnja možna (gradnja je možna le na stavbnem zemljišču, na kmetijskem zemljišču pa gradnja vrtin ni dovoljena)

– ali gre za vodovarstveno območje (v najožjem vodovarstvenem območju gradnja novih objektov ni dovoljena, na ostalih vodovarstvenih območjih pa je potrebno pridobiti vodno soglasje ARSO).

V kolikor je gradnja možna in imamo vsa potrebna vodna dovoljenja, moramo oceniti potrebno toplotno moč in pridobiti podatke o geološki in hidrološki zgradbi tal. Tu svetujemo najem energetskega strokovnjaka, saj gre za izjemno pomemben korak, ki vpliva na energetsko učinkovitost sistema.

Na podlagi vseh omenjenih podatkov sledi odločitev o izbiri vrste toplotne črpalke – voda voda ali zemlja voda (glej zgoraj). Če se odločimo za toplotno črpalko voda – voda moramo izračunati potreben pretok podzemne vode in premer vrtine, v primeru odločitve za črpalko zemlja– voda pa potrebno dolžino cevi horizontalnega kolektorja oz. potrebno globino vrtine.

Sledi pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Za vrtine za pridobivanje toplote iz podzemne vode, ki bodo globlje od 30 m, kot tudi za vrtine za izkoriščanje geotermičnega energetskega vira v zaprtem krogu (geosonde), moramo od ARSO pridobiti Dovoljenje za raziskave podzemnih voda (vlogi je potrebno priložiti  hidrogeološko poročilo z načrtom vrtine, za vrtine globlje od 300m še revidiran rudarski projekt, za vodovarstvena območja pa še analizo tveganja za vodni vir). Enako velja za vse vrtine na vodovarstvenih območjih. Če izdano dovoljenje za raziskave podzemnih voda določa posebne pogoje (npr obvezni odvzem vzorca navrtanine, poskusno črpanje,itd), je le-te potrebno izpolniti. V primeru, da gre za vrtine, ki bi vplivale na podzemne vode (bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik),  moramo od ARSO pridobiti tudi vodno soglasje za izdelavo črpalne in povratne vrtine.

Sledi gradnja toplotne črpalke in njeno testiranje. Čeprav rudarski projekt do 300m ni obvezen, je izdelava vseeno zaželena, zaradi same skladnosti gradnje.

Zdaj nastopi čas, ko lahko vložimo vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, ki ji moramo priložiti hidrogeološko poročilo (za izkoriščanje z geosondami dovoljenja ne potrebujemo). Po pridobljenem dovoljenju lahko pričnemo z izkoriščanjem vrtine, a v primeru, da je vodni odvzem večji od 2 l/s, moramo izvajati redne meritve izkoriščanja podzemnih vod in o tem letno poročati ARSO.

Vir:

http://issuu.com/t-jam/docs/priro_nik_o_toplotnih__rpalkah_01102010_-_kon_no

http://varcevanje-energije.si/toplotne-crpalke/navodila-za-projektiranje-toplotne-crpalke-zrak/voda-za-postavitev-na-prostem.html

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT375.htm

http://www.lea-pomurje.si/news_head_files/7._g._Bojan_GROBOV_EK.pdf

Kdaj izbrati geotermalno energijo kot energent (kateri pogoji morajo biti izpolnjeni)?

Raba obnovljivih virov energije v kombinaciji s toplotno črpalko je najkonkurenčnejši način ogrevanja/hlajenja med viri, razpoložljivimi skozi celo leto.

V primerjavi s klasičnimi načini ogrevanja in hlajenja je veliko cenejše iz preprostega razloga, ker je v sistemu plačljiv le tisti del energije (električna energija), ki jo za svoje delovanje potrebuje toplotna črpalka. Približno ¾ je brezplačne, zanjo je poskrbela narava.

Tako s toplotno črpalko z grelnim številom 4 v primerjavi z električnim grelcem prihranimo 75% stroškov. Podobno razmerje je tudi, če primerjamo stroške, nastalo z obratovanjem toplotne črpalke z omenjenim izkoristkom s stroški nakupa enega najbolj razširjenih energentov – kurilnega olja.

Z odločitvijo za rabo obnovljivih virov energije s tehnologijo toplotnih črpalk je uporabniku prihranjen tudi strošek s samo dostavo energentov, saj ima oba rabljena vira – okoljski vir ter elektriko – vedno pri roki.

Vir: http://www.geopower-i4c.eu/docs/Handbook%20Slovenia.pdf

Kateri so glavni stroški investicije, če želimo uporabljati toplotno črpalko za individualni objekt?

Največji del investicije predstavlja nakup materiala (toplotna črpalka, geosonda, …), višina pa je odvisna od vrste in kvalitete toplotne črpalke, ki jo želite vgraditi (večino cene predstavljajo stroški in kakovost materiala, najmanj samo delo).

Če se med ponujenimi možnostmi odločite za opcijo z vgradnjo geosonde, bodo stroški investicije višji. Preostali del investicije predstavlja samo delo vgradnje, pozabite ne smete tudi na stroške v povezavi s pridobivanjem dovoljenj. Pomembni stroški so tudi stroški obratovanja, kamor lahko štejemo zavarovanje, možnost menjave posameznih delov, redna testiranja ipd.

Pred investicijo pa je smiselno razmisliti tudi o strokovni študiji. Čeprav rudarski projekt do 300m ni obvezen, je zaradi same skladnosti gradnje zaželena tudi njegova izdelava. Rezultati bodo investitorju v pomoč pri izbiri optimalne različice in bodo pokazali ekonomsko upravičenost investicije za vsak konkreten primer. Strošek strokovne študije je odvisen od zahtevnosti.

Vir:

http://www.energijadoma.si/novice/svetovalnica/uporaba-geotermalne-energije-za-ogrevanje-in-pripravo-tople-vode#.VQr_Ko6G-So

Ali je mogoče zamenjati obstoječe ogrevanje z ogrevanjem s toplotno črpalko?

V kolikor obstajajo pogoji za izrabo geotermalne energije za potrebe ogrevanja (in hlajenja) prostora v direktni bližini našega objekta, lahko uporabimo to energijo za ogrevanje.

Bistven je tudi pravilen izračun toplotne izgube vaše nepremičnine. Na osnovi izračuna se nato izbere pravilen tip toplotne črpalke, prav tako pa je treba preveriti in zagotoviti osnovne pogoje, ki omogočajo varčevanje energije, oziroma  toplote (na primer uporaba primerne izolacije, itd.)

Prednost (mnogih) toplotnih črpalk je, da so narejene tako za novogradnje kot za že obstoječe nepremičnine. Toplotne črpalke so sposobne skorajda samostojno ogrevati vaš dom tudi pri izjemno nizkih temperaturah.

VIR: http://toplotnacrpalka.org/najpogostejsa-vprasanja-toplotna-crpalka-zemlja-voda

Ali je mogoče geotermalno energijo transportirati in kje jo lahko shranjujemo?

Geotermalne energije ni mogoče transportirati (kot na primer kurilno olje, lesno biomaso, itd.), zato je oskrba s toploto in proizvodnja električne energije mogoča le v bližnji okolici.

Ko je enkrat izkoriščena, mora biti porabljena v bližnji okolici. Možen transport oziroma prenos v bližnje okolje je lahko vzpostavljen s sistemom daljinskega ogrevanja.

Viri:

https://www.borzen.si/sl/Domov/menu1/Portal-Trajnostna-energija/Obnovljivi-viri-energije/Vrste-obnovljivih-virov/Geotermalna-energija

http://www.conserve-energy-future.com/Disadvantages_GeothermalEnergy.php

Kako odabrati idealnu dizalicu topline i kolika je investicija?
Ovdje[1] pročitajte kratke upute o prvim koracima u odabiru i projektiranju dizalice topline za vlastite potrebe, koliko to košta, koliki je povrat investicije.


[1] http://www.dizalica-topline.hr/dizalica-topline/

Kako funkcionira kuća sa dizalicom topline?
Ovdje[1] pročitajte opis izgradnje i funkcioniranja kuće u koju je uvedena dizalica topline.


[1] http://www.dizalica-topline.hr/

google_plustwitterfacebook