Razvojne in tehnološke smernice v Evropski Uniji

Strateški trend na področju vetrne energije stremi k inštalaciji večjih vetrnih farm, tako na celini kot na odprtem morju.

Pri uporabi vetra pa so trendi tudi pri gradnji malih vetrnih turbin za zagotavljanje električne energije za objekte, kjer so turbine postavljene (podjetja, domovi, kmetije; turbine moči od nekaj 100 W do 100 kW). Vse večji interes pa predstavljajo tudi male vetrnice (1,5kW do 50 kW) v kombinaciji s solarno (elektrika, toplota) in geotermalno tehnologijo (toploti) za energetske potrebe poslovnih objektov, gospodinjstev, šol, itd.

EU si je v okviru Energetskega načrta za leto 2050[1] zadala cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80% do 95% do leta 2050 glede na izpuste iz referenčnega leta 1990. V načrtu so predlagani možni scenariji za doseganje dekarbonizacije do leta 2050, ki bi hkrati zagotavljali zanesljivost oskrbe z energijo in konkurenčnost, in sicer: visoka energetska učinkovitost, diverzifikacija tehnologij, visoka raba OVE, zamik tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika ter nižja raba jedrske energije.

google_plustwitterfacebook

[1] http://varcevanje-energije.si/novice-rss-zanimivosti/energetska-pot-eu-do-leta-2050.html