Leta 2010 je bilo v Sloveniji največ energije porabljene v prometu, skoraj 37 % oziroma 1,9 milijona tone. [1] Veliko večino toplogrednih plinov iz prometa prispeva cestni promet, ki povzroča 99 odstotkov vseh izpustov. Skoraj 40 % emisij ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih. Z vidika zdravja so najbolj problematični izpusti dušikovih oksidov (NOx) in delcev (PM10 ter manjših) ter prizemni ozon (O3). V Evropi je približno 90 % mestnega prebivalstva izpostavljena prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih, pogostost kašlja in bolezni spodnjih dihal ter bolezni srca in ožilja pri odraslih. V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem, in to predvsem tistim manjšim od 10 mikrometra. Delci manjši od 10 ug namreč prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke. Poleg negativnih vplivov na okolje in zdravje, prometna infrastruktura tudi fizično posega v prostor in jemlje mesto drugim, za življenje bolj primernim okoljem. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 – 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet. google_plustwitterfacebook

[1] http://www.tramob.si/vpliv-prometa-na-okolje-in-zdravje.html